S trepetajočim srcem, z drhtečimi živci je poslušala v gluho temo, čakala, da se zunaj kaj zgane, da začuje znani sinov korak.
Kasno po polnoči ji je mrtvaška trudnost zatisnila oči za pol ure ali uro. V neizmernem strahu, s trepetajočimi udi je planila pokonci, na pol blazna od mrzle, divje groze.