Potem zopet, kadar se je zgodaj popoldne vrnil iz mesta in zvečer sedel njej nasproti pri mizi, nagnjen nad knjige in zvezke, je vzkipela v njenem srcu vroča materinska ljubezen in posebno sočutje z njim in z njegovo usodo. Čutila je, da je zaznamovan od nesreče, ki že preži nanj, ki ga že davno mami v propad. Sam ne sluti ničesar, kakor slep je, ali naenkrat ga pahne pošastna roka v prepad in pogubo.