In prvič je pripovedovala Tildi o svojih dekliških letih, o bogatem očetovem domu, o salonih in sijajno opremljenih sobah, v katerih je odrasla; o kočijah, v katerih se je vozila, o dragocenih oblekah, ki jih je nosila njena mati; o prelestnih družabnih večerih s petjem, z glasbo, z gostbo, ki so se vrstili v nje rojstnem domu, preden ga je uničila nesreča. Kakor pestra pravljica so se zdela Tildi ta pripovedovanja. »Koliko ti je obetalo življenje!« je vzkliknila nekoč, ko je mati razgrinjala pred njo krasno svilo za imenitno obleko hčeri za obiske v Trstu in se pri tem spomnila svojih davnih plesnih oblek, s pravimi čipkami okičenih in z biseri pošitih.