Miličevi so bili naročeni na Ljubljanski zvon in vsaka pesem v mesečnem zvezku je bila glasno prebrana, da sta slišali mati in Lena, kako biseren zvok ima slovenski jezik, kako so besede vse sladkejše in blagoglasnejše. Mati ni znala italijanski, ali sin je bral prelepe in globoke pesmi Ade Negrijeve in ji pripovedoval o tej čudoviti ženski z bogato pesniško dušo. In pravil ji je tudi o drugih slavnih ženskah, ki so bile ponos in dika svojih narodov.