O pustu je dobila debelo uradno pismo, da ji je mož umrl, da je imel jetiko, da ni mnogo trpel; v ječi se je vedel vzorno in je bil zaradi svojega veselega temperamenta priljubljen pri vseh; vsi so ga imeli radi, tudi pazniki, duhovnik, zdravnik, celo uradniki in sam direktor kaznilnice; računsko vodstvo kaznilnice ji pošlje vsoto, ki se je zaračunala po predpisih za njegovo delo v njegovo korist; pokopali ga bodo na pokopališču kaznjencev, kakor zahtevajo predpisi in zakon. Presenečena je brala to vest. Ni se ji hotela zganiti žalost v srcu, nasprotno, oddahnila si je, kakor bi težko breme padlo raz njene rame.