Sedela je pred hišo in občutila, da je sonce toplo in prijetno, da je zrak kakor baržun, tako mehak, da je morje doli v daljini kakor napeta svila, vse zeleno in prelepo. Otroka sta prihajala k njej in ona se je zopet zavedela, kako ljubeznive so otroške roke, kako sladko božajo, kako so mile in drage. Gledala ju je, kako bosa skačeta po vrtu, in njune nožice so ji bile kakor nekaj, česar še ni videla nikdar.