Pisala je očetu, kako jo je do zemlje pobila zavest, da bo iznova mati, kako je tokrat obupavala, kako se je borila in branila z vsemi silami svoje duše in svojega telesa. Kako je prišla smrt v njeno hišo in ji ugrabila hčer in sina, ki ju je ljubila, kakor vsaka mati ljubi plod svojega srca. Tiste mesece, ki so sledili, mrzli in grozni, topi, obupa polni in nemih solza, temne bojazni pred bodočnostjo.