Ko sem počasno, v taktu prišla bliže in bila ravno na tem, da poskusim svoj poklon, se mi je hudobno nasmehljala in me s priliznjeno, škodoželjno dobrovoljnostjo vprašala, če sem se v samostanu jako težko navadila nositi čevlje. »Ah, vidi se vam, kako težko hodite obuti,« je dejala in sošolke so z glasnim smehom sprejele duhovito šaljivko stare, dobre madam. Kolikrat sem se zunaj na hodniku jokala od jeze.