Okrog seveda nisem pravil, da konji niso moji; nerodno je dajati se ljudem v zobe,« je odgovarjal Pavlovec, ki mu je slivovka razvozlala jezik. *
In Pavlovec je zopet začel kleti in robantiti, da se je kar kresalo. Moj bog, trudil se je in ubijal od zore do mraka dan na dan, a vse mu je šlo po nesreči.