Ali Mara je videla: vedno bolj hrepeneče gledajo njegove oči v daljo, vedno bolj ga mučijo težke misli, vedno bolj ga more brezupne želje. Toži se mu proč, kdo ve kam se mu toži, čez deset zemelj, čez sto gora... v neizmerno daljo... In bala se je, da ji ga ne vzame ta dalja, ta strašna, neusmiljena dalja, ta njegov dom na severu, ki ga ljubi tako zelo in je izgnan iz njega za vselej!