Tisoč ust ima noč v šumi, a človeško srce, ki ni vajeno teme, se boji; najpogumnejše srce trepeta, ko govori noč v šumi in se oči zastonj upirajo v črno temo. Tedaj pa je daleč za drevesi zažvižgal človeški glas in Mara je zakričala: »Oj, oj, na pomoč!« Zažvižgnilo ji je nazaj, pa se je še enkrat oglasila.