Ob jutrih Ob jutrih se dvigajo tipanja skritih smeri, če so še kje ostale neraziskane in nespoznane ‒ ‒ vse tiste, ki so od ene zvezde in ko bo stopila moja rdeča noga v korak s tvojo, ki je zelena, bova ob jutrih tipala vesolje.
Tišina Tišina, ki je nad vsem, dela vzorce iz nedoločljivega nereda ‒ ‒ da postane harmonija mirú, ki je eden, določljiv.
Spremne besede PRVA Pesnica je, kot pravi v svoji uvodni pesmi v zbirko, nekako zemeljsko zasidrana v zemlji in se iz nje spreleta z verzi in podobami po meridianih čustev in misli, ubeseduje krog videnega in občutenega s tem, ko ‚potuje skozi svoje mnogoterosti’.