Se pravi tako blizu, da je bilo moč slišati utrip tujega srca, kaj šele glas ali šepet ali hrum. Prav ta bližina ‒ kot da je ležal pod posteljo ‒ ga je sprva ohromila, mu zaprla sapo, tako da Serjoga ni mogel migniti ne z roko ne z nogo. ‒Čižek ti moj, ‒ je nežno, tiho ‒ tako znano! ‒ govorila Klara, ‒ ja kaj se ti pa tako mudi?