Umaknjen sem na vrt, ki je viseče razprostrt nad malim grimščarskim rombom, in je kajpak neviden. Dvignjeni prag tostran straži staro brezje s studenci, ki tečejo nazaj v izvire, in je veliko doživetje umiti se v njih kot nezadolžen človek. Ali slišite krike ‒ spet so odrezali v vasi lase žrtvi, ki jo vlečejo golo po lužah in gnoju.