Pa se je le umaknil.... posut z regratom, lanom ali ječmenom, kakor kdaj, je tale moj romb, ali v duši in glavi, ali na papirju in v naravi podoben čolnu na izgubljena vesla in nagnjen proti vzhodu, in je v njem pred davnimi časi poležaval ajdovski deček, ki je gol in bos golčal predse slovenske pastavke. Po razpoki skoz romb odhajajo razni duhovi v Odolam, kje so ta bogato opremljena domovanja za duše, pa ne vem. Puhajoč med okostji, ki so odtajana iz gorskih sten, rezljam iz lastne sence nesmrtne konjederce in njim slične drekobrbce.