Jaz sem bil pravočasno opozorjen na povodenj, ki se bliža in prihaja in je tako rekoč že tukaj. Obveščevalec mi tudi pove, da se ne smem več zareči, izjavljam naj, jaz sem tekst, odnosno: sem, kar sem tekst, in rokopis bo zaupljivost pa spravljivost povrnil, da me bo priznal v sebi in za ves svet, rekoč: nekoč jaz samo tekst sem on. Gluho uho sliši, da se v svetem slovenskem jeziku osebek umakne daleč nazaj in dajè prednost besedi, ki res samostojno zastopa stavčno poved, in je za ene glagol, za naju s tekstom pa skriti predslovenski samostalnik, ... ki išče védenje in vedênje sporočila.