Nenadno si je zaželel, da bi mu Julija postala nezvesta ‒ potem bi se gotovo nekaj izpremenilo. Ko je bil Aleš star osemnajst let, si je rad predstavljal, kaj bi bilo, če bi mu žena kdaj postala nezvesta. Zdelo se mu je takrat, da bi ne bilo za tak slučaj pravzaprav nobene rešitve ‒ če bi pretepel zvodnika, če bi se ločil, če bi igral brezbrižnost, če bi preziral, če bi se umaknil, če bi se maščeval, če bi iskal usmiljenja ‒ vse bi bilo enako smešno in neumno.