Naročil je osebnemu tajniku, ki si ga je najel, naj ne skopari preveč, kadar bo kak študent ali pa odposlanec študentovskega društva prišel prosit za podporo. A polagoma, čisto polagoma je ta spomin na dijaška leta ugasnil in tajnik je delil podpore, ne da bi gospodar več vedel za to. Ob koncu leta je le malomarno podpisal rubriko ‒