Po seji ga je ravnatelj odpeljal s seboj na dom in ga predstavil hčerki Juliji, štiriindvajsetletnemu dekletu, ki se nikoli ni nikomur nasmehnila, čeprav se je že marsikdo skušal prikrasti v njeno bližino. Ni bil samo čar milijonov, ki je kakor magnet vlekel moške k sebi, ampak tudi zagonetnost njenih širokih, zelo mračnih oči in dovolj lepo razvito telo, ki je obetalo popolnoma upijaniti tistega, ki se ga bo polastil. »Čitala sem vaše številne razprave in vas videla nekolikokrat,« so bile prve besede, ki jih je izpregovorila z njim medtem, ko mu je ponudila desnico.