Ko je Špartanec videl tujca, ki je nabiral darila za bogove, je rekel: »Ne maram bogov, ki so revnejši od mene.« Špartanski zbor starcev je moral poslušati na dolgo razvlečen govor odposlanstva z otoka Melosa, ki je prosilo za pomoč v živežu in marsikdo od svetovalcev je zgubil potrpljenje. Ko so prosilci končali in zahtevali odgovor, so zvedeli naslednjo modrost: »Med vašim dolgim govorom smo pozabili začetek, konca pa prav zaradi tega ne razumemo.«