Ta način, da se stvari razumejo dobesedno in da se prispodoba pojmuje kot resničnost, je ena izmed japonskih značilnosti, ki je dostikrat povod za tujčevo zmedo ‒ in burke, ki pa se jim smejejo samo tujci. Da gornji primer ni osamljen, dokazuje tudi tale zgodbica: Novinar, ki se je sobotnega popoldneva ustavil v Tokiu, je imel smolo, da je polil edine bele hlače s črnilom.