Na račun nekega prebivalca Berna leti tudi ta zgodbica, ki je postala že legendarna: V soboto zvečer je opazoval, ne da bi trenil, v gledališču neko komedijo. Naslednjega jutra pa je v cerkvi, ko je zamišljen poslušal pridigo, prasnil v smeh, silovit in bučen, in ni mogel prenehati, na veliko grozo svojih sosedov: odprle so se mu oči, ki so bile doslej zaprte ‒ odkril je, kaj je bilo sinoči v komediji smešno. Da bi človek spoznal, kako se Švicarji zabavajo, mora iti lepo poletno nedeljo mednje in se z njimi sprehajati pod sončnim plavim nebom sredi njihovih gora in ledenikov.