Prav tako se danes v deželi, ki je bila med vojno zdesetkovana, manj smejejo smrti kot poprej. Včasih so bili pogrebi, izvrševanja smrtnih kazni, grobarji in ljudje iz pogrebnega zavoda snov za številne dovtipe, kot je na primer tisti o dveh krvnikih, ki sta soparnega poletnega popoldneva peljala na morišče nekega obsojenca. Obsojenec je tožil in tožil, dokler mu ni eden izmed krvnikov zabrusil: »Kaj boš tarnal!