V večstoletnih bojih med seboj in proti Angležem, v vseh tistih krvavih in tragičnih pustolovščinah, niso zapadli v melanholično filozofijo odpovedi. Povzpeli so se do filozofije radosti, do filozofije smeha, ki pa ni grenak, temveč živ in vesel, saj po žilah teh smelih in poetičnih zdražbarjev teče še nadalje najbolj rdeča kri. »Resnica, ki ne daje priložnosti za smeh, je zlagana,« pravijo.