Jalen mu je odgovoril: »Nu, slekli smo površnike in krepko zamahnili.« Bivši učenec velikega matematika Josipa Plemlja se je več let po diplomi pogovarjal s profesorjem in izrazil obžalovanje, čemu neki so se na univerzi učili toliko visoke matematike, ko je pri poučevanju v srednji šoli prav nič ne potrebujejo. »Imate čisto prav,« reče Plemelj mirno, »človek rabi vedno samo tisto, kar ima.«