A tudi v pisarni si je nekdo brisal solzne oči: Hubad, ki ga je ganilo Sancinovo pripovedovanje.
Bogomil Vdovič-Georges, bohem in jezikoslovec, je hudo zbolel in moral končno v bolnišnico, kjer mu niso mogli več pomagati. Usmiljenke so bile v velikih skrbeh za njegovo dušo in so mu vneto prigovarjale, naj se »spravi z Bogom«.