Ko je bil gledališki igralec Modest Sancin še začetnik z majhno plačo, je šel k strogemu intendantu Mateju Hubadu in mu potožil, kako klavrno gažo ima, koliko dela, kako obupno živi itd. Toda Hubad ga je skušal na kratko odpraviti: »Nimamo denarja.« Pri ponovnem in živahnem slikanju svojega gorja so Sancina oblile take solze, da je Hubad segel po listnico in mu dal dva stotaka, rekoč: »Denarja res nimamo!