»Homer, Vergil, Dante in vi, samo da nisem dobro razumel vašega imena,« je v svetem spoštovanju izjavil mali. Holandskemu dirigentu Mengelbergu, ki je vsako napako v orkestru občutil kot telesno bolečino, se je na nekem koncertu zgodilo, da je trobentač pri zadnjem stavku Beethovnove »Eroice« zamudil svoj vložek.
Po izvedenem delu se je vnelo navdušeno ploskanje, ki je veljalo tudi orkestru.