ZDA so prav tako zaropotale proti evropskim investicijam v Mehiki, kjer je pod Juarezovimi patriotskimi puškami padel naivni Habsburžan Maksimiljan iz Miramara. Seveda so morale Združene države še prej rešiti in so tudi rešile vprašanje suženjstva ali svobodne delovne sile v secesijski vojni v letih 1861‒1865. Suženjsko-plantažarski Jug seveda ni vzdržal, kljub preračunanim poskusom pomoči z angleške strani (to pomoč je med drugim preprečil Marxov poziv na stavko pristaniških delavcev).