Nekega večera je nedosegljivi umetnik na klavirju pripravil vse potrebno, da bi delal, toda nikakor se ni mogel zbrati, ker je v spodnjem nadstropju nekdo neutrudljivo igral valčke in fantazije na način, ki ga Liszt ni mogel prenašati. Ker vse trkanje ob tla ni zaleglo, je Liszt sam odšel dol in potrkal na vrata. Ko so mu stanovalci prijetno presenečeni odprli in se mu spoštljivo umaknili, je odšel naravnost h klavirju.