Sirota je ubogala in bila vesela, da je vsaj preko noči ne bo nihče preganjal. V kuhinji na gradu si je pričela pripravljati večerjo in še preden je bila večerja kuhana, je primijavkal mucek: »Deklica, ali bo tudi zame kaj večerje?«
Deklica prijazno odgovori: »O, da, kar v sobo stopi, bova vsaj družno večerjala!«