Na vse načine je ugibal, kako bi se izmotal, toda do drugega dne je ostal kar križem rok, ker si ni znal pomagati. Ko mu je deklica prinesla južino, ga je našla skoraj v solzah, zato ga je morala kar na hitro potolažiti. Zavrtela se je enkrat in gozd je bil posekan, drugič in je bila cesta že zgrajena, tretjič pa je na njej stala zlata kočija, pripravljena za čarovnika.