Telefoni so brneli kot nori. Na enem izmed njih pa je šef kriminalistike samo poslušal, kimal in spet poslušal, ko je vendarle rekel: »Saj vem, tokrat je bil avto vreden neprimerno več kot ostali štirje. Bil je v lasti tujega državljana, vendar znanega umetnika ... svetovno znanega umetnika.