Občutek je bil neponovljiv, predvsem zaradi časa in kraja dogajanja. Po zvočniku so objavljali številke potnikov, ki naj bi se prvi izkrcali, zato je bil ladijski krov poln ljudi, ki so čemeli pod zvočniki in si skušali zapomniti števila. Medtem sta Pan Ter in Jan Ter stregla kavo in sadje in pobirala napitnino.