Idiličnost pokrajine je človeka dobesedno začarala. Svetleče se konjske grive, dolgi repi in plemenitost konj so nudili poseben užitek, kot bi gledal daleč v preteklost, ko še ni bilo človeka, samo žival. »Lepi konji,« je spet rekla Rebeka, »če pomislimo, da je bil konj v davnini samo malo večji kot maček, danes pa je pred našimi očmi takšna evolucijska popolnost.«