»Nočemo plantaže,« je bral, »Nočemo tujcev,« »Nočemo tovarne,« »Nočemo župana,« »Nočemo in nočemo, nočemo ... neskončno dolgo, ‒ nočemo!« »In kaj hočejo,« je rekel župan, ukazal ustaviti avtomobil in takoj je izstopil. »Nočemo ... nočemo ... nočemo ... « je slišal vpitje množice.