Vsekakor je bil to čas, ko smo poleg priprave za praznovanje, pripravljali še varnostne ukrepe za zaščito premoženja in ljudi. »Da ne bi kdo ... da ne bi kdo slučajno premišljeval o kakšnem dopustu,« je glasno oznanil šef, ko je stopil v slavnostno okrašeno dvorano. Tokrat njegov glas ni bil prav nič prepričljiv, bled obraz in mrtve oči so kazile njegov, ponavadi tako krut in obenem prijazen obraz.