Veselje pa je bilo tako čudno prisiljeno, nič več ni bilo pravih iskric in norih zabav. Vsekakor je bil to čas, ko smo poleg priprave za praznovanje, pripravljali še varnostne ukrepe za zaščito premoženja in ljudi. »Da ne bi kdo ... da ne bi kdo slučajno premišljeval o kakšnem dopustu,« je glasno oznanil šef, ko je stopil v slavnostno okrašeno dvorano.