Zajame dve ali tri žlice, pa zopet položi žlico na mizo, in kar se mu še ni zgodilo, kar je v svoji koži, zazeva se mu za mizo. Zastonj mati masleno lužo nosi spred sebe pred Tilka, zastonj si ona in oče prizadevata njegov apetit s prijaznimi besedami zbuditi; Tilka zajame sicer nekatere žlice, pa zopet vstane izza mize in skozi vsako okno pogleda, kakor bi se hotel prepričati, ali je na vse strani enako vreme ali ne. Sede sicer zopet, pa kmalu zopet vstane in znova gleda skozi okna.