Natanko!« Ne bilo bi pametno, pustiti nesrečnika, da bi se silil k govorjenju, povzamem torej besedo in pravim: »Ravno tista ciganka (pri teh besedah se obrnem k Janezu) ga je napeljala k ubitju. Vedela ga je z vednimi lažmi tako daleč pripraviti, da ji je verjel, da si ga ti od mojega rajnkega očeta našuntan ranil; znala ga je pregovoriti, da, če mu je življenje ali vsaj prostost draga, naj tega sovražnika prehiti.