Gregorca je hitra smrt obvarovala sramote, da bi si bil moral živeža od hiše do hiše iskati; sin pa se tudi ni mogel tako ponižati, da bi bil v domačem kraju kruh tujega gospodarja jedel, šel je iz kraja, nihče ni vedel, kam. Prodano domovje je prišlo v last mlinarju, ki je dal mlin v najem in se preselil v kupljeno hišo, kjer mi je bil vsake vakance, ki sem jih medtem doma preživel, kratkočasen, razgovoren sosed. Bilo je ob velikonočnih praznikih četrtega leta mojega semeniškega življenja, ko mi pripelje nekega dne vratar mladega človeka, ki je po meni vpraševal.