nova beseda
iz Slovenije
Simon Jenko: Spomini, poved v sobesedilu:
»Še eno dvojačo, da so ‒ da jih ni,« in enaki lakonični izreki se slišijo, sicer pa vsa govorica utihne, če je ravno kak prepir ne vname. Omenjeno nedeljo vendar proti navadi nihče ni igral, ampak skup stojé; človek bi bil sodil, da se od kaj resnega pogovarjajo; in res k njim se pridruživši kmalu zvem, da se od ni manjšega ne govori, kakor da bi si dali kvarte vreči od ciganke, ki je čepela pod skalo, kot na ravni obok izvotljeno pod bregom, ki loči vas od loga. Starka je sama sedela pri ognju, ki je skalo, od večkratnih takih obiskovanj že močno zatemnelo, s svojim dimom oblizoval in je potem iz njega višnjevo, megli podobno paro ob bregu delal; cigankin tovariš, ali kakor je ona trdila, njen sin, je ob Savi bos, hlače do kolena zavihane, skakal od skale do skale in skušal na trnek kako ribo dobiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |