Nikoli se mi še ni noč tako dolga zdela. Take tesnobe bi ne bil občutil, naj bi bil še na tako strašnem kraju kot tú, ker se je med dihanjem ranjenca le trkanje stare ure slišalo in ker je brleča luč le slabo razsvetljevala prizor. Šele ko ura zopet zdrči in s počasnimi udarki štiri odbije, z bližnjega zvonika pa dan zazvoni, se pri srcu nekaj olajšanega čutim in z veseljem pozdravim prve žarke belega dneva, ki so jeli zatemnjevati temno rdečo svetlobo leščerbe.