»Za božjo voljo, saj pravim,« se začudi učitelj, ko vidi toliko bukev, »rajnki so bili učen gospod; koliko bukev so se učili v svojem življenju! To ne gre, da bi se štele,« si misli in se praska za ušesi, »nekatere so tako velike kakor mašne, nekatere pa ne dosti večje ko pratika. Že vem kaj, saj res; lejte, da človeku ne pride koj na misel,« vzklikne in hiti po stopnicah dol pa proti svoji hiši.