nova beseda
iz Slovenije
Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler, poved v sobesedilu:
Lasje, kot da se malo zganejo proti mali odprtini in ven proti odru, škripcu in vrvem, čeprav sta telo in glava nepomična ali vsaj takšna kot prej, ko še ni bilo vala. Ta del prostora, ta nočni zrak, ki je med lasmi in odprtino, je nemara postal tudi bolj svetleč, kot da je ioniziran. Kot da je polarna svetloba, čeprav seveda ni in čeprav sploh ni primerljiva ona široka in neskončna svetloba s tem tankim valom, s to črto, ki se pretaka med zunaj in njenimi lasmi in njenimi lasmi in tam zunaj, s to premico med dvema točkama.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani