Previdno dvigne Čirikli glavo ‒ rahlo zazvene srebrnjaki na rjavem vratu. Za grmovjem zašumi suho listje ... izza debla se pokaže srna ... postoji, pomoli glavo daleč naprej, voha nezaupljivo ... stopa dalje po ozki stezici, uhojeni od turov, medvedov, merjascev, jelenjadi in srnjadi. Za njo in okoli nje stopica rdečkasta, belo pikasta mladica.