Bridka, strašna preteklost se ji je zdela od dne do dne bolj tuja; zdela se ji je kakor grozne, divje sanje. Sprva je bila v zadregi, kadar je opazila, da jo gledajo Ljubljančani in Ljubljančanke s tako nadležno, brezobzirno radovednostjo, da šepetajo in ugibajo o njej, ki jo je prevevalo nekaj velezanimivega, kakor vonj daljnih jutrovih dežel. Vitez Ahac jo je imenoval hčerko svoje sestre in se rad postavljal z njo.