V jami pri Svetem Krištofu in daleč naokoli za njo se je belil šotor do šotora in povsod so švigali urni mohamedanski jahači križema po pomendranih njivah in tratah. Ujetniki so morali zgraditi okope pred jamo, pa tudi debel, visok nasip iz peska, butar, kamenja in hlodov pred Osmanovim škrlatastim šotorom, razpetim na severnem delu velikega taborišča. Ljubljanski možnarji so grmeli le poredkoma; previdni branitelji so hranili strelivo za skrajno silo.