Most je bil ozek in ne posebno trden. Četudi je romalo tod vsak dan, zlasti pa semanje dni, zelo mnogo tujcev in trgovcev z obrtnega Gorenjskega, z Notranjskega, iz Nemčije, iz Italije, posebno iz Benetk, Trsta in Reke; četudi je bilo treba plačevati mostninski vinar za sleherno tovorno žival; četudi so prihajali po črno-rumeno pogrnjenem Mesarskem mostu avstrijski vladarji v mesto ‒ navzlic vsemu temu je bil mestnim blagajnikom deveta briga: dali so ga popraviti le, kadar so bili izredno dobre volje. Za mesnicami, na levem bregu, so imeli svoje lope medarji, sedlarji, zlasti pa čevljarji.