Na desnem obrežju so prale urne perice in nosile perilo po stopnicah skozi male durce onečejenega mestnega zidovja. Most je bil ozek in ne posebno trden. Četudi je romalo tod vsak dan, zlasti pa semanje dni, zelo mnogo tujcev in trgovcev z obrtnega Gorenjskega, z Notranjskega, iz Nemčije, iz Italije, posebno iz Benetk, Trsta in Reke; četudi je bilo treba plačevati mostninski vinar za sleherno tovorno žival; četudi so prihajali po črno-rumeno pogrnjenem Mesarskem mostu avstrijski vladarji v mesto ‒ navzlic vsemu temu je bil mestnim blagajnikom deveta briga: dali so ga popraviti le, kadar so bili izredno dobre volje.